Vsako leto veliko planinarim in raziskujem nekoristen svet kot so temu včasih rekli. V hribe me vleče predvsem to, da se za nekaj ur odmaknem od vsakdanjega življenja v dolini. Rad imam svoj mir in zelo mi ustreza gorski zrak. Gibanje na svežem zraku je za mene neprecenljivo. Najraje obiskujem naše gore saj imam občutek, da bi lahko celo življenje planinaril samo po slovenskih hribih in jih še vedno ne bi zmanjkalo. Najraje se odpravim na meni najbližje koroške gore kot so Peca, Raduha, Uršlja in Olševa. Vse naštete obiščem vsaj enkrat letno in vedno po novih smereh. Veliko sem planinaril tudi po Kamniško Savinskih Alpah, obiskal sem skoraj vse gore tako poleti kot pozimi. Tudi prečenja celotnih Kamniško Savinjskih Alp sem že opravil. Sedaj moram ta podvig ponoviti še pozimi. Povzpel sem se že večkrat na najvišji vrh Grintovec, drugo najvišjo Skuto in pa tudi že v vseh razmerah na Rinke, Brano, Planjavo, Ojstrico, Kočno in še bi lahko našteval. Letos pa sem se odločil, da več časa posvetim Julijskim Alpam. Zelo dobro poznam skoraj vsak kotiček, plezal sem že preko severne Triglavske stene na Triglav in se sprehajal po pašnikih nad Vršičem in Tamarjem. Najbolj skrivnosten pa mi je svet nad Trento saj so tam gore precej odmaknjene in le redko srečaš planinca. Verjetno bom temu koncu letos posvetil največ časa. Vsekakor pa ne bom zanemarjal meni ljubega Pohorja, ki ga na leto vsaj dvakrat prečim za kondicijo. Načrti so pripravljeni, sedaj pa čakam še samo lepo vreme in dobre razmere.