Moški se velikokrat posmehujejo ženskam, češ, pa kaj potrebujete toliko krame, pa torbice gor pa ličila dol, pa tisto ni ok pa tretje je za bvezveze in podobno. Ampak, ko bi pa moški bili v naših kožah in živeli naša življenja bi videli, da nič karkoli delamo ni zaman. Če ne druga se vsaj zaradi vsega tega počutimo dobro in smo srečne v svoji koži.

Kot drugo pa smo lepe samo zaradi njih, in pa seveda tudi zase, vendar nismo zanemarjene, se trudimo, da bi vedno bile svojim moškim všeč pa čeprav mine sedem, deset, dvajset let zakona oziroma partnerstva.

Pa prav tako so moški smešni, ko blatijo oz. šinfajo naše torbe, vedno, vsaj večina moških no, govori pa zakaj rabite ženske torbe, mi moški imamo samo denarnico in telefon in je to to, ve pa imate v torbi celo omaro. Ampak ne pogledajo pa spet ne iz druge perspektive kolikokrat pa iz naših torb pride kaj uporabnega tudi za njih, kolikokrat nekaj nujno potrebujejo pa le tega nimajo, ženske pa imajo!

Aha, to pa se ne vprašajo. Ampak saj, kdo bi zameril tem moškim ni res? Lahko govorijo ne vem kaj vse preko nas, ampak saj ne moreš biti jezen na njih, sploh, če so oni naši tisti pravi izbranci in smo resnično zaljubljeni eden v drugega. Ljubezen dela res čudeže.

To je enako kot pri živalih, lahko ti ne vem kaj uničijo v stanovanju, ampak na njih preprosto ne moreš biti jezen, ko te tako lepo s svojimi okicami pogledajo in si preprosto ujet v njihovih srčkih. In ja, še enkrat se vidi kako je ljubezen res slepa in kaj vse odpustimo zaradi nje. Ahhh.